Vse maščobe niso enake, katere izbrati in katere omejiti?
Čeprav imajo maščobe pogosto slab ugled, so ključne za normalno delovanje telesa. Potrebujemo jih za gradnjo celičnih membran, proizvodnjo hormonov, zaščito pred mrazom, zdravo kožo in lase, pa tudi za razvoj možganov. Predstavljajo tudi glavni energijski vir organizma.
Maščobe so poleg ogljikovih hidratov in beljakovin pomemben vir kalorij, vendar njihovo prekomerno uživanje povečuje tveganje za debelost, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen ter nekatere oblike raka. Pomembno je, katere maščobe izberemo.
Nasičene maščobe najdemo predvsem v živilih živalskega izvora, kot so maslo, sir, mastno meso in jajčni rumenjak. Prisotne so tudi v kokosovem in palmovem olju. Zvišujejo raven slabega holesterola (LDL) in povečujejo tveganje za bolezni srca.
Nenasičene maščobe pa veljajo za koristne. Najdemo jih v rastlinskih oljih, ribah in oreščkih. Mononenasičene maščobe, ki so v oljčnem olju, avokadu, oreščkih ter nekaterih vrstah rib in perutnine, pomagajo znižati LDL in rahlo povišati HDL holesterol. Polinenasičene maščobe se delijo na omega-6, ki jih najdemo v sončničnem, koruznem in sojinem olju, ter omega-3, prisotne v ribah, kot so losos, sardine in tuna. Te maščobe ščitijo srce in ožilje.
Trans maščobe, ki nastanejo z industrijsko predelavo rastlinskih olj, so najbolj škodljive. Prisotne so v ocvrtih jedeh, prigrizkih, pecivih, piškotih in številnih pripravljenih izdelkih. Zvišujejo raven slabega holesterola in znižujejo dobrega. Njihov vnos naj bi bil čim nižji, zakonodaja pa zahteva jasno označevanje njihove prisotnosti.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi maščobe predstavljale med 30 in 35 odstotkov dnevnega vnosa kalorij. Od tega naj bi večino predstavljale zdrave maščobe, nasičene naj bi bile pod 10 odstotki, trans maščobe pa manj kot 1 odstotek. Pravilna izbira maščob je tako ključna za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni.