TSPO kot zgodnji biomarker odpira novo pot pri diagnosticiranju Alzheimerjeve bolezni

Študijo je vodil Tomás R. Guilarte s Fakultete za javno zdravje in socialno delo Robert Stempel na Univerzi Florida International, osredotočena pa je bila na povečanje izražanja TSPO (18 kDa translokatorskega proteina), ki se ob pojavu Alzheimerjeve bolezni začne v večjih količinah pojavljati v možganih. Ta proces je mogoče spremljati z uporabo pozitronske emisijske tomografije (PET), ki omogoča zaznavanje zgodnjih sprememb z značilno oranžno-rdečo obarvanostjo prizadetih področij.

Raziskava je zajela tako gensko spremenjene miši 5XFAD kot človeške vzorce z redko genetsko mutacijo PSEN1-E280A, povezano z zgodnjim pojavom bolezni. Pri miših so raziskovalci opazili povečanje TSPO že pri starosti 1,5 meseca, kar je precej pred začetkom kognitivnega upada, ki se je pojavil pri samicah šele pri sedmih, pri samcih pa pri dvanajstih mesecih. Povečanje TSPO je bilo povezano z aktivacijo mikroglije – možganskih imunskih celic – predvsem tam, kjer so se začeli oblikovati amiloidni plaki.

Podoben vzorec so potrdili tudi v post mortem tkivih ljudi s PSEN1-E280A. S tem so potrdili, da TSPO natančno odraža zgodnje dogajanje v možganih in da je povečanje njegove prisotnosti povezano z vnetnimi procesi, ki spremljajo razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Guilarte poudarja, da bi zgodnje odkrivanje nevrovnetja z uporabo TSPO lahko omogočilo ključno posredovanje, preden pride do nepovratnih poškodb. "Če bi lahko z zdravljenjem posredovali pet do šest let prej, bi to bolnikom prineslo pomembno podaljšanje kakovostnega življenja," je dejal.

Čeprav so rezultati spodbudni, raziskovalci opozarjajo, da gre za začetno fazo raziskav, ki so bile izvedene predvsem na živalskih modelih in z omejenim številom človeških vzorcev, predvsem moških z genetsko obliko bolezni. Zdaj načrtujejo razširitev raziskave tudi na primere poznega začetka Alzheimerjeve bolezni.

Poleg diagnostike pa se TSPO kaže tudi kot možna terapevtska tarča. Uporaba posebnih spojin, ki se vežejo na ta protein, bi lahko pomagala zmanjšati nevrovnetje in s tem upočasniti širjenje bolezni.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da Alzheimerjeva bolezen predstavlja med 60 in 70 odstotkov vseh oblik demence, število obolelih pa še naprej narašča. Trenutno bolezen praviloma odkrijejo šele, ko so spremembe v možganih že napredovale, kar močno omejuje možnosti zdravljenja.

Odkrivanje biomarkerjev, kot je TSPO, pa lahko ključno spremeni ta pristop – omogoči zgodnejšo in natančnejšo diagnozo ter bolj ciljno obravnavo. Martínez-Pérez, član raziskovalne skupine, je poudaril, da je eden največjih izzivov prepoznati Alzheimerjevo bolezen kot bolezen, ki se začne desetletja pred simptomi – ne kot neizogibni del staranja.

Z nadaljnjimi raziskavami in kliničnimi potrditvami bi lahko ta biomarker postal temelj zgodnjega diagnosticiranja in personaliziranega zdravljenja, kar bi pomenilo velik napredek v obvladovanju ene najtežjih nevrodegenerativnih bolezni sodobnosti.