Strokovnjaki opozarjajo, da je stanje mogoče izboljšati, če se odkrije dovolj zgodaj. Ključna ostaja sprememba življenjskega sloga. Zdrava prehrana in zmanjšanje telesne teže za pet do deset odstotkov lahko zmanjšata vnetje v jetrih ter izboljšata delovanje tega organa. Koristni so zlasti prehranski vzorci, ki temeljijo na rastlinski hrani ali na sredozemski prehrani.
Med živili, ki jih strokovnjaki pogosto omenjajo pri skrbi za jetra, so tista z veliko vlaknin. Vlaknine pomagajo pri ravnovesju črevesnih bakterij in vplivajo na presnovo sladkorja ter maščob. Povečujejo tudi občutek sitosti in lahko pomagajo pri nadzoru telesne teže. Veliko jih vsebujejo stročnice, polnozrnata žita, sadje, zelenjava ter oreški in semena.
Pomembno vlogo imajo tudi živila s probiotiki. Ta lahko pomagajo uravnavati črevesno mikrobioto, ki je povezana z delovanjem jeter. Neravnovesje bakterij v črevesju lahko spodbuja vnetje in presnovne motnje. Med živili s probiotiki so fermentirani izdelki, denimo jogurt, kefir, kislo zelje ali kombuča.
Koristne so tudi omega-3 maščobne kisline. Te vplivajo na presnovo maščob v telesu, saj pomagajo pri njihovem razgradnji ter zmanjšujejo nastajanje novih maščob iz presežka ogljikovih hidratov. Največ jih vsebujejo mastne ribe, denimo losos, tuna, skuša ali sardele. Prisotne so tudi v orehih, chia semenih in lanenem semenu.
Pri zaščiti jeter ima vlogo tudi vitamin E. Gre za močan antioksidant, ki pomaga zmanjševati oksidativni stres in vnetje. Nahaja se v rastlinskih oljih, oreščkih, sončničnih semenih ter v nekaterih vrstah zelenjave, denimo v špinači, brokoliju in špargljih.
Med koristnimi hranili za jetra so tudi karotenoidi, naravni pigmenti v sadju in zelenjavi rdeče, oranžne ali rumene barve. Med njimi izstopata likopen in lutein, ki lahko vplivata na presnovo maščob in zmanjšujeta vnetne procese v telesu. Veliko jih vsebujejo korenje, paradižnik, rdeča paprika, buča, mango, papaja in mandarine.
