Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska motnja, kjer telo napade lastne celice v trebušni slinavki in prepreči tvorbo inzulina. Najpogosteje se pojavi že v otroštvu. Sladkorna bolezen tipa 2, ki predstavlja večino primerov, pa je pogosto povezana z življenjskim slogom – prekomerno težo, nezdravo prehrano, premalo gibanja in genetsko nagnjenostjo.
Endokrinologinja Ana Kovač poudarja, da sladkor ni edini dejavnik. Pri tipu 2 ima velik vpliv celoten način življenja, predvsem dolgoročna prehrana, bogata z industrijsko predelanimi živili, sedeč način življenja in stres. Dodaja, da bolezen ne nastane čez noč, temveč gre za proces, ki se razvija skozi leta.
Znaki, ki lahko kažejo na sladkorno bolezen, so pogosto spregledani. Utrujenost, suha usta, zamegljen vid, pogostejša žeja, lakota, počasno celjenje ran in pogoste okužbe so le nekateri med njimi. Pomembno je tudi spremljanje nenadne izgube teže, srbenja kože in sprememb v počutju.
Nutricionistka Gisela Lenci opozarja, da imajo na krvni sladkor velik vpliv tudi vsakodnevne navade, ki jih pogosto spregledamo. Med njimi so prehitra ali neredna prehrana, premalo spanja, stres, nezadostno pitje vode in pomanjkanje gibanja. Vse to vpliva na odziv telesa na inzulin in otežuje nadzor glukoze.
Poleg genetike in staranja so med glavnimi vzroki za razvoj sladkorne bolezni tudi prekomerna telesna teža, sedeč način življenja in odpornost na inzulin. Hormonske spremembe, kot je nosečnostna sladkorna bolezen, so prav tako lahko sprožilec bolezni.
Strokovnjaki poudarjajo, da je sladkorno bolezen tipa 2 mogoče preprečiti ali nadzorovati. Ključni so uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, nadzor telesne teže in pravočasni zdravniški pregledi. Zgodnje prepoznavanje in sprememba navad ostajata glavno orodje v boju proti tej bolezni.
