V raziskavi je sodelovalo 4373 petošolcev s 146 osnovnih šol, kar predstavlja 87 odstotkov tistih, ki so sodelovali že leto prej. Vključenih je bilo tudi 368 razrednih učiteljev, 143 ravnateljev in več kot 3500 staršev. Poleg Slovenije so sodelovale še Črna Gora, Gruzija, Italija, Jordanija, Južna Koreja, Kosovo, Severna Makedonija in Švedska.
Povprečni dosežek slovenskih petošolcev je pri matematiki znašal 555 točk (leta 2023 kot četrtošolci 513), pri naravoslovju pa 563 točk (prej 525). S tem so slovenski učenci pri naravoslovju na drugem mestu za Južno Korejo, pri matematiki pa na tretjem mestu za Korejo in Švedsko.
Še posebej izstopa povečanje deleža učencev z najvišjimi dosežki. Pri matematiki je delež učencev, ki so dosegli najvišji mejnik (625 točk), narasel s 5 odstotkov na 18, pri naravoslovju pa z 8 odstotkov na 19. Povečal se je tudi delež tistih z visokim znanjem – pri matematiki z 32 na 55 odstotkov, pri naravoslovju z 39 na 60 odstotkov.
Raziskava je pokazala, da se znanje v povprečju izboljšuje pri vseh skupinah učencev, vendar pri naravoslovju najhitreje napredujejo učenci iz socialno manj spodbudnih okolij. Pri matematiki pa večji napredek dosegajo učenci z višjimi začetnimi dosežki.
Ob tem so učenci poročali o manjšem doživljanju nasilja v šoli kot leto prej, medtem ko je občutek pripadnosti šoli nekoliko upadel. V petem razredu se jih je 33 odstotkov opredelilo kot močno pripadnih šoli (leto prej 40 odstotkov). Tudi navdušenje nad učenjem matematike in naravoslovja je upadlo – matematiko se zelo rado uči 21 odstotkov učencev, naravoslovje 25 odstotkov, kar je okoli 10 odstotnih točk manj kot v četrtem razredu.
Raziskava je potekala na enakem testnem materialu kot leto prej, a z bolj zahtevnimi različicami nalog, primernimi za peti razred. S tem so raziskovalci pridobili natančne podatke o dejanski rasti znanja, kar je v mednarodnem okolju prvi tovrstni primer.
Državna sekretarka Janja Zupančič je poudarila pomen raziskave za razumevanje učne poti in nadgradnje učnih načrtov. Po njenih besedah rezultati podpirajo razmislek o vertikalni usklajenosti učnih vsebin in potrjujejo, da učenci ob ustreznem pedagoškem pristopu lahko dosežejo visok napredek že v enem letu.
Raziskava TIMSS tako postaja pomemben vir pri načrtovanju kurikularnih sprememb, ki jih Slovenija pripravlja v okviru širše prenove osnovnošolskega izobraževanja.
