Kako poteka izvolitev novega papeža?
Ob smrti ali odstopu papeža Rimskokatoliške cerkve se začne postopek izvolitve njegovega naslednika, ki poteka po natančno določenih pravilih v sklopu t. i. konklava. Izvajajo ga kardinali, ki na dan izpraznitve apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Ti so med glasovanjem zaprti v Sikstinsko kapelo in nimajo stikov z zunanjim svetom.
Volitve novega papeža se izvedejo skladno z apostolsko konstitucijo Universi dominici gregis iz leta 1996, ki jo je izdal Janez Pavel II., ter dopolnitvami papeža Benedikta XVI. Volitve morajo biti tajne, za izvolitev pa je potrebna dvotretjinska večina. Kardinali volijo s pisanjem imena kandidata na listič, ki ga nato odložijo v skrinjico.
Če po več krogih ni izvolitve, se postopek začasno prekine. Glasuje se do štirikrat dnevno, vsak neuspešen glasovalni dan se konča s sežigom lističev – črn dim pomeni, da papež še ni izvoljen, bel pa, da je bil. Dim se dvigne iz dimnika Sikstinske kapele, kar je starodavni običaj in znamenje za vernike, ki čakajo na Trgu svetega Petra.
Če izvolitev ni uspešna niti po več glasovanjih, lahko kardinali nadaljujejo z glasovanjem med dvema kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Ko eden od kardinalov sprejme izvolitev, izbere papeško ime. Konklave se zaključi, množici pa naznanijo "Habemus papam".
Ves čas trajanja volitev so kardinali zavezani strogi molčečnosti, kršitev postopka pa pomeni samodejno izobčenje. Po koncu sledi tradicionalni blagoslov urbi et orbi, ki ga novi papež podeli iz balkona bazilike svetega Petra.