Pravna mreža predlaga dopolnitev členov KZ-1 za večjo zaščito žrtev spolnega nasilja
V Pravni mreži za varstvo demokracije so ob obravnavi predloga sprememb Kazenskega zakonika v Državnem zboru pozdravili črtanje določil, ki pogojujejo pregon kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja s predlogom žrtve, če je storilec partner ali zakonec. Ob tem pa predlagajo dodatne dopolnitve 170. in 171. člena KZ-1, ki bi po njihovem mnenju odpravile še vedno prisotne pomanjkljivosti.
Predlagajo, da se četrta odstavka omenjenih členov dopolnita tako, da bi kot kvalificirane oblike prepoznali tudi primere, ko dejanje storita dve osebi (ne le tri ali več, kot to izhaja iz trenutne razlage sodne prakse), ter da se kvalificiranost ne bi omejevala zgolj na zaporedno izvršitev, ampak tudi na istočasno.
Poleg tega opozarjajo na nedoslednost, ker se četrti odstavek navezuje samo na primere dejanj, storjenih s prisilo (tretji odstavek), ne pa tudi na dejanja brez privolitve, ki so opredeljena v prvem odstavku. Zato predlagajo, da se četrti odstavek razširi tudi na to temeljno obliko in da se kazenske sankcije temu ustrezno prilagodijo.
V obrazložitvi navajajo tudi primer iz sodne prakse, kjer sodišče ni moglo izreči ustrezne kazni, ker sta bila pri kaznivem dejanju udeležena samo dva storilca, kar trenutna zakonodaja ne opredeljuje kot kvalificirano obliko. Po njihovem mnenju to ne odraža resnosti dejanja in lahko pomeni kršitev obveznosti države po Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami.
S predlagano spremembo bi bila kazniva dejanja posilstva in spolnega nasilja dosledneje urejena, kazenske določbe pa prilagojene različnim oblikam izvršitve, ne glede na število storilcev ali način izvršitve. Pravna mreža predlaga tudi manjši slovnični popravek v 171. členu, kjer trenutno manjka neposredna omemba storilca kot osebka.
Spremembe, ki jih predlagajo, so zasnovane tako, da okrepijo varstvo žrtev, zmanjšajo možnost pravnih vrzeli ter omogočijo učinkovitejše in pravičnejše kazensko pravosodje.