Dan upora proti okupatorju kot spomin na slovensko odporništvo in nastanek OF
Danes obeležujemo dan upora proti okupatorju kot spomin na slovensko odporništvo in nastanek osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Državna proslava je bila na predvečer praznika v Šoštanju, rojstnem kraju Karla Destovnika - Kajuha.
Slavnostna govornica na večerni proslavi, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v svojem govoru dejala, da se je ljudstvo z nastankom osvobodilne fronte združeno uprlo okupatorjem.
Izpostavila je pomembnost sodelovanja politično različno mislečih in ocenila, da smo resnično svobodni le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka.
Pri tem je spomnila na besede pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha, ki mu je vlada tudi posvetila letošnje leto.
Vsako leto se ob državnem prazniku sicer spomnimo dogodkov leta 1941. Sile osi na čelu z nacistično Nemčijo so 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo kmalu tudi okupirale.
Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941. Takrat so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperalistično fronto.
Uperjena je bila proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop - Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.