Za boj proti nasilju v družini ključno povezovanje med institucijami in zaupanje žrtev

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je v uvodu posveta med drugim izpostavila, na nasilje ni samo stvar žrtve, povzročitelja in drugih neposredno ali posredno vpletenih oseb v konkretno dogajanje, ampak vsakršno izvajanje nasilja pušča svoje posledice v celotni družbi. Ključnega pomena je tako po njenih besedah stalno strokovno usposabljanje strokovnjakov.

Tudi direktor uprave kriminalistične policije Damjan Petrič je dejal, da obravnava nasilja v družini presega meje in pristojnosti samo ene organizacije. "Tu se prepletajo pristojnosti policije, centrov za socialno delo, tožilstva, sodstva, zdravstva in drugih strokovnjakov. Verjamem, da je delo s celotnim že omenjenim sistemskim kolesjem včasih težko, po drugi strani pa nam predstavlja to velik izziv, v katerega moramo strokovnjaki tako na lokalnem kot tudi nacionalnem nivoju pogumno zagristi ter zagotoviti, da sistem pomoči žrtve in ukrepanje proti storilcu deluje usklajeno ter da smo pri tem hitri in učinkoviti," je poudaril.

Priročnik Skupaj proti nasilju je namenjen tako strokovni kot tudi laični javnosti. Pri svojem delu ga bodo lahko uporabljali različni strokovnjaki, kot so policisti, delavci centrov za socialno delo, učitelji in drugi pedagoški delavci ter tudi drugi. V njem je predstavljena aktualna zakonodaja, opredeljeno je kaznivo dejanje nasilja v družini, vključno z njegovimi pojavnimi oblikami in posledicami, posebno poglavje je namenjeno prepoznavanju učencev, ki so žrtve ali priča nasilju, in postopku, ki sledi, ko otrok razkrije nasilje in zlorabe. V priročniku pa so tudi vsebine o psihosocialni pomoči za tiste, ki delajo na področju nasilja v družini, je pojasnila ena od avtoric priročnika Nina Ukmar Mezinec.

Kot je napovedala, z današnjim posvetom začenjajo večjo kampanjo ozaveščanja o tej problematiki, na dogodkih na javnih krajih, kot so denimo knjižnice, kavarne in knjigarne, želijo predstavniki policije skupaj s centrom za socialno delo in lokalnimi organizacijami za pomoč žrtvam nasilja priročnik predstaviti različnim ciljnim skupinam, žrtve pa v njihovem lokalnem okolju opolnomočiti za iskanje pomoči.

Kot je poudarila žrtev včasih ne zmore poguma, da bi poiskala pomoč, včasih ne vidi izhoda iz situacije, se boji groženj povzročitelja. Na drugi strani se po njenih besedah tudi povzročitelj včasih niti ne zaveda, da je to, kar počne, kaznivo in prepovedano. "Žrtvam moramo absolutno dati sporočilo, da za nasilje nikoli ni kriva žrtev, da ima pravico do pomoči in da pomoč obstaja," je poudarila.

Zaposleni v institucijah pa se morajo po njenih besedah neprestano usposabljati, kako priti blizu žrtvi in kako ji nuditi ustrezno pomoč, obenem pa med seboj sodelovati, "ker nasilje v družini ni samo stvar ene organizacije, tukaj moramo stopiti vsi skupaj". Kot je pojasnila, temu sodelovanju v zadnjih letih posvečajo veliko pozornosti. Pomembno je sodelovanje tako na nacionalnem nivoju, da se iščejo rešitve za spremembe zakonodaje in ukrepov za zaščito žrtev, kot tudi na lokalnem nivoju, da se policisti, delavci centrov za socialno delo, zdravstveni delavci in šolniki med seboj poznajo in lahko stopijo skupaj, je pojasnila.

Posveta so se udeležili predstavniki policije in zaposlenih v centrih za socialno delo, ki so v pogovorih po omizjih obravnavali denimo vprašanja, kako pristopiti k žrtvam, kako jih opolnomočiti za iskanje pomoči, kako medsebojno sodelovati in kako izboljšati tudi komunikacijo z mediji, da bi tudi s pomočjo medijev opolnomočili žrtve za iskanje pomoči.

Udeleženci so med drugim ugotavljali, da so najpogostejši razlogi, zaradi katerih žrtve odlašajo s prijavo nasilja, strah pred povzročiteljem nasilja, sram pred zunanjim svetom, strah, ali jim bodo verjeli, občutek lastne krivde, finančna odvisnost od povzročitelja in tudi nezaupanje v sistem. Tako so kot pomembno izpostavili usposabljanje vključenih v obravnavo in pomen empatije, če je policijska patrulja tista, ki prva pride v stik z žrtvijo, mora primer nato čim prej prevzeti usposobljeni kriminalist, so menili.

V pogovorih so se dotaknili tudi medijskega poročanja o nasilju in kot pomembno izpostavili tudi poročanje o uspešno rešenih primerih. Medije pa so pozvali, da s poročanjem ne prenašajo krivde s storilca na žrtev. Ni res, da je ubijalo ljubosumje, kot kdaj poročajo mediji, ampak je ubijalo nasilje, so poudarili.

Udeleženci posveta so sodelovanje med policijo in centri za socialno delo označili za zgledno, pogrešajo pa denimo večjo vključenost tožilstva. Izrazili so željo, da bi imeli oblikovane stalne time med policijo in centri za socialno delo, ki bi imeli specializirana znanja in bi obravnavali tovrstna kazniva dejanja. Kot ključna pa so izpostavili osebna poznanstva, saj da je tako sodelovanje hitrejše in bolj učinkovito.