V kranjskem gledališču na ogled proletarska tragedija Woyzeck

Büchnerjevo delo je tragedija, nastala po resnični zgodbi človeka z družbenega dna, lasuljarja Johanna Christiana Woyzcka ki sta mu že kot otroku umrla oba starša. Kasneje se je preživljal s priložnostnimi deli, med drugim tudi kot najemni vojak, slišal je glasove in trpel za preganjavico ter bil zaradi umora svoje ljubice tudi zadnji človek, ki je bil leta 1823 javno usmrčen na glavnem trgu v Leipzigu.

Büchner (1813-1837) velja za enega najbolj vznemirljivih dramatikov 19. stoletja in začetnikov dokumentaristične dramatike. Kot je povedala dramaturginja uprizoritve Darja Dominkuš, je Woyzeck delo, ki je bilo napisano najbolj pred svojim časom. "Način pisave je bil povsem drugačen, največja sprememba pa je bila v junaku. To je bil prvi tragični dramski junak z družbenega dna," je pojasnila.

90 let je trajalo, da so fragmente, ki jih je zapustil Büchner, začeli razumevati in so jih lahko postavili na oder. Prva uprizoritev je bila tako šele leta 1913, sedaj pa Woyzeck sodi med najbolj inspirativna dela. "Ogromno se uprizarja v vsaki generaciji in tudi v slovenskem prostoru je bilo teh uprizoritev relativno veliko. Vsaka nova ekipa, ki se ga loti, je nad njim fascinirana," je dejala dramaturginja.

Ker je besedilo zaradi avtorjeve smrti ostalo nedokončano, vedno znova ponuja razmisleke v kontekstu trenutnega časa in daje priložnost ustvarjalcem, da ga z reinterpretacijo umestijo v vsakokratno družbeno stvarnost. Večno aktualno klasično besedilo že skoraj 200 let preizprašuje človekovo naravo s pripovedjo o nasilju, ki izhaja iz pomanjkanja človeške bližine in
humanizma.

Kot je pojasnil režiser tokratne uprizoritve Pison, je Büchnerjev Woyzeck neizčrpen vir novih izraznih možnosti, ki zna ubesediti dvome in strahove, ki pritiskajo na naš vsakdan. "Besedilo s svojo fragmentarno in odprto formo ne kliče samo po zgodbi, ampak se tudi sprašuje, ali je še mogoče najti smisel v raztreseni, kruti in pretežno maščevalni družbi," je izpostavil Pison.

O smislu se bežno sprašujejo tudi nastopajoči liki, in sicer na retorično zanimiv način. Tudi tam, kjer se nam zdi, da je prisoten dialog, ljudje namreč v resnici govorijo drug mimo drugega. Igralec Aljoša Ternovšek je povedal, da so v predstavi ohranili govorjenje v tretji osebi, kar je zelo arhaično za današnjo vsakdanjo komunikacijo, vzpostavlja pa velik prepad med sogovorniki in hkrati tudi med sloji.

Blaž Setnikar v naslovni vlogi je pojasnil, da besedilo omogoča različne uprizoritvene možnosti, od igralcev pa zahteva, da raziščejo samega sebe. V predstavi nastopajo še Tina Gunzek, Borut Veselko, Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Miha Rodman ter gostujoči italijanski igralec in glasbenik Nicola Ciaffoni.

"Woyzeck, ki ga bomo gledali, je večplasten," je o svoji vlogi povedal Setnikar in dodal, da ni edini lik v predstavi, ki ima težave in nosi travmo. "Morda pooseblja občutek, ki prežema vsakega od nas v težkih časih, ali sem nor jaz ali ste nori vi," je povedal.

Premiera predstave v Kranju bo v četrtek, že v petek pa je bila premiera v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot je povedal njegov direktor Danijel Malalan, je bila premiera odlična, polna dvorana pa zelo spodbuden znak. Pojasnil je, da predstava naslavlja tudi femicid kot zelo aktualen družben problem v Italiji.

Izpostavil je tudi pomen koprodukcije s kranjskim gledališčem. "Za naše gledališče je zelo pomembno, da na ta način vzdržuje stike z osrednjim slovenskim gledališkim prostorom," je dejal in poudaril mnogotere učinke koprodukcije, od sodelovanja med igralci do večjega števila uprizoritev in porazdelitve stroškov začetnega vložka.