V Galeriji Vžigalica umetnost mesta jekla in hokeja

Na razstavi, ki bo na ogled do 7. maja, so predstavljane dela fotografa Jake Gasarja, slikarja, grafičnega oblikovalca in scenografa Mirana Moharja iz umetniške skupine Irwin, slikarke Eme Klinar, oblikovalke in vizualne umetnice Tanje Radež in slikarke Helene Tahir.

Osrednja tema razstave je podoba Jesenic, ki jo umetniki v individualnih umetniških izrazih rekonstruirajo skozi nostalgijo in spomine na čase odraščanja, družinsko zgodovino, pripovedovanja drugih prebivalcev ter trenutni odnos, ki ga imajo s krajem, pri čemer ne zanikajo obstoječih stereotipnih značilnosti industrijskega mesta.

Avtorji in avtorice različnih generacij skozi raznovrstne medije od fotografije, risbe, slikarstva do prostorskih instalacij predstavljajo svoj osebni pogled na Jesenice, ki so jih v določenem obdobju zapustili, se tja vračajo, se jih spominjajo in na različne načine doživljajo, so zapisali pri Galeriji Vžigalica.

Fotograf Jaka Gasar že več kot desetletje ustvarja serijo fotografij Jesenice, v kateri poskuša prikazati različne dogodke in hipne trenutke iz življenja tamkajšnjih lokalnih prebivalcev ter svoje lastno doživljanje tega mesta. Gasar sicer prihaja iz Ljubljane, vendar je z mestom osebno povezan, saj je to rojstni kraj njegovih staršev in je tam v otroštvu preživel veliko časa.

Umetniško prakso slikarja, grafičnega oblikovalca in scenografa Mirana Moharja že od nekdaj močno zaznamuje članstvo v različnih kolektivih. Njegova slikarska dela so povezana s skoraj štiridesetletnim aktivnim delovanjem v umetniški skupini Irwin. V razstavo vključena umetniška dela se motivno ali pa formalno približujejo izhodišču same razstave, ki v ospredje postavlja umetnikov odnos do mesta, v katerem je odraščal, hkrati pa sprožajo določene spomine na tisti čas.

Slikarka mlajše generacije Ema Klinar se ukvarja s portretnim slikarstvom, pri katerem jo zanima psihologija upodobljenih obrazov in prikaz narativnih situacij. Umetnica v figurah pogosto izraža občutke, kot so odtujenost, ujetost, tesnoba in želja po pobegu, na katere je do neke mere vplival tudi njen odnos do jeseniškega okolja, v katerem je odraščala in živela do začetka študija.

Oblikovalka in vizualna umetnica Tanja Radež neumorno išče vzorce, ki so jo osebnostno oblikovali ter jih dobesedno zbira in metaforično preučuje. Na križišču osebne inventure ugotavlja, da je dom tam, kjer so poleti njena zimska oblačila ter pozimi poletna, in tam, kjer raste hrast, pod katerega bodo po smrti lahko položili njen pepel, prah in strah. To so torej Jesenice, ki jih vidi kot mistično mesto, v katerem ni prav ničesar izjemnega.

Umetniško prakso Helene Tahir zaznamuje raziskovanje polja grafike, preko katerega prehaja v druge medije, kot so risba, fotografija in slikarstvo. Različne poglede, realistične prizore in nostalgične spomine je ne podoben način sestavljala tudi v seriji risb Jesenice. Izhodišče za risbe so motivi iz analognih fotografij, ki jih je umetnica posnela iz stanovanja v blokovskem naselju, kjer je odraščala, je o umetnikih zapisala kuratorka razstave Lara Mejač.

Razstavo si bo mogoče 14. aprila in 7. maja ogledati tudi pod vodstvom kuratorke in umetnikov.