Ljubljanski svetniki prikimali strategiji razvoja Centra Rog

Ta bo po napovedih direktorice Renate Zamida deloval kot javni in sodobni izdelovalniški prostor 21. stoletja, namenjen širokemu krogu uporabnikov s poudarkom na oblikovanju, arhitekturi, inženirstvu, urbanem rokodelstvu, izdelovalništvu ter uporabnih umetnostih.

"Gre za prvo dolgoročno strategijo zavoda, ki je bil ustanovljen lani in ki bo upravljal z nepremičnino nekdanje tovarne Rog," je na seji pojasnila direktorica Centra Rog Zamida in dodala, da gre s programskega vidika "tudi za vračanje proizvodnje nazaj v mesto".

Koncept Roga je po njenih besedah naravnan izrazito vključujoče, temeljne vrednote Centra Rog pa so medsektorsko in medgeneracijsko sodelovanje, ustvarjalnost, inovativnost, skupna raba, enakopravnost, družbena kohezivnost oz. vključevanje, vseživljenjsko učenje, družbena koristnost, trajnostni razvoj, transparentnost in krožna raba.

V pritličju centra bodo na 1200 kvadratnih metrih površine velike skupnostne delavnice. "To bo sedem različnih delavnic oz. laboratorijev - lesarski, kovinarski, klasični 3-D printerji in elektronika, zeleni laboratorij z reciklirnico, steklo-keramična delavnica, tekstilna delavnica in kuharski laboratorij," je pojasnila.

Skupnostne delavnice bodo delovale po principu najširše možne dostopnosti, in sicer na podlagi članstva. "Imeli bomo članice in člane z neko članarino, ki ne bo bistveno višja od denimo članarine za mestno knjižnico," je dejala Zamida.

Delavnice bodo, kot je napovedala, lahko uporabljali vsi - od nekoga, ki si bo želel izposoditi šivalni stroj z iglo za usnje, do nekoga, ki bo izdeloval napredne prototipe in s tem osmišljal svoje ideje.

Na zahodnem delu prvega nadstropja bo nova enota Mestne knjižnice Ljubljana, na nasprotni strani pa bo na 700 kvadratnih metrih velika razstavno-prireditvena dvorana, ki jo bo možno po besedah direktorice zavoda predeliti v manjšo predavalnico s 100 sedeži za manjše dogodke. "Sicer pa bo dvorana lahko delovala predvsem za iniciative, ki v preteklih letih v Ljubljani še niso našle svojega doma," je dodala.

V drugem in deloma tretjem nadstropju Centra Rog bo na voljo 24 delovnih prostorov, 19 individualnih in pet skupinskih delovnih prostorov, kar gre po njenih besedah z roko v roki s strateškim ciljem spodbujanja družbene in okoljsko koristne ustvarjalnosti. "Kot javna služba bo Center Rog namreč podpiral projekte z visoko stopnjo družbene in okoljske odgovornosti, ki so obrnjeni v prihodnost in morda v tem trenutku še nimajo komercialne vrednosti," je pojasnila.

Prostori bodo na podlagi javnih razpisov dani v brezplačno, a začasno rabo uporabnicam in uporabnikom, je še dejala, objavo prvega razpisa pa napovedala po novem letu.

V tretjem nadstropju bo poleg upravnega dela tudi pet bivalnih delovnih prostorov. "To so bivalni ateljeji, ki bodo namenjeni izmenjavi s tujino," je še dejala.

Eden izmed ciljev Centra Rog je tudi spodbujanje družbene vključenosti in javnost v kulturno produkcijo, "to je vključevanje prebivalcev ne le v potrošnjo, ampak tudi v produkcijo". Pomemben prostor bo v tem smislu po besedah Zamide tudi javni park, v katerega se pretvarja nekdanje tovarniško dvorišče in obsega 8000 kvadratnih metrov.

Svetnica SDS Mojca Škrinjar je bila nad predstavitvijo navdušena, kot tudi nad samo strategijo. "Ena najsvetlejših točk tega mandata. Vse pohvale. Verjetno bom ena izmed prvih, ki bo kupila člansko izkaznico," je dejala.

"Se strinjam, zelo zanimivo," se je strinjala svetnica NSi Mojca Sojar. Se je pa ustavila pri članarinah. "Glede na gradivo bi si do konca leta 2027 želeli imeti vsaj 500 članov. Če bo članarina na ravni članarine mestne knjižnice, ki trenutno znaša 15 evrov, je to 7500 evrov. To je zelo velikodušno, daš 15 evrov, pa lahko uporabljaš stroje in materiale, a kdo to na koncu plača," je poudarila.

Mestni svet je po kratki razpravi strategijo potrdil s 34 glasovi za in nobenim proti.