Kulturni praznik s povabilom na odmerek kulture in pogledom na prekarnost

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici zapisala, da ni samoumevno, da lahko "svojo" kulturo svobodno oblikujemo in izražamo ter smo nanjo ponosni in tudi kritični. Ob prazniku je zaželela, da bi jo proslavljali vsak dan.

"Smo tisto, kar smo, zaradi bogastva naše kulture in zgodovinske dediščine", je ob tej priložnosti zapisal Robert Golob in povabil k obisku kulturnih ustanov. Povabilo k praznovanju je izrazila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko v svojem video nagovoru. Kot je dejala, ne smemo pozabiti na vrednost kulture in umetnosti vsak dan, skozi vse leto. "Kultura oblikuje našo skupnost in združuje ljudi, ne glede na njihovo politično pripadnost, versko prepričanje ali nacionalno identiteto," je dejala ministrica.

Osrednja prireditev ob prazniku je bila v Prešernovem rojstnem kraju Vrba, kjer je zbrane nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Slovenci smo po njegovih besedah uspeli uresničiti sanje, ki jih je zapisal pesnik. "A četudi se zdi, da so naše tisočletne nacionalne sanje dosežene, nikakor ne smemo zaspati na lovorikah preteklosti," je opozoril.

Člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) so opoldne na ljubljanskem Prešernovem trgu pripravili tradicionalni recital Prešernove poezije. Dogodek je na trg privabil številne, ki so uživali v interpretacijah članov različnih slovenskih gledališč in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. Spontani recital, na katerem igralke in igralci recitirajo pesmi po lastnem izboru, je uvedla Zdravljica v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.

Predsednik ZDUS Boris Mihalj je v nagovoru izpostavil, da Prešernova poezija že dolgo navdihuje in mobilizira ljudi k družbenim spremembam. Izpostavil pa je tudi, da čeprav umetnost morda ne nudi takojšnjih rešitev in čeprav prispeva k širšemu kulturnemu udejanjanju izbranih vrednot in prednostnih nalog družbe, zanjo in njene ustvarjalce "v skupaj izgrajeni državi ni posluha, stika, ne prostora".

Recital v organizaciji ZDUS je potekal tudi v Mariboru in Novi Gorici.

V Prešernovem Kranju na današnji dan poteka prav tako tradicionalni Prešernov smenj. Ena izmed najbolj prepoznavnih prireditev slovenskega kulturnega praznika je tudi tokrat privabila veliko obiskovalcev, ki si želijo doživeti utrip mesta iz časa, ko je v njem sredi 19. stoletja živel in ustvarjal pesnik France Prešeren.

Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v sredo v Cankarjevem domu, kjer so po tradiciji podelili najvišja priznanja v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Šest nagrad Prešernovega sklada, s katerimi nagrajujejo ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so prejeli pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je v slavnostnem nagovoru opozoril na umetnike, ki so po njegovih besedah z imaginacijo sposobni posvetiti v notranjost stvari, "da lahko odsevu bistvenega z njihovega dna potem sledimo tudi drugi". Umetniki so "podobni svetilki, ki jo je nekdo pustil prižgano sredi belega dne, ker je preroško ocenil, da je za resnost življenja, za človekovo negotovost in minljivost in za vsa njegova veliko obljubljajoča hrepenenja samo svetloba sonca premalo", je dejal.

Svojo proslavo je dan pred praznikom pripravila tudi sindikalna konfederacija Glosa - Zasuk in ob tem podelila alternativne Prešernove nagrade. Ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani so s satiro ponovno opozorili na težave v sektorju, kot je prekarnost, ter želeli sporočiti, da se kaže vse večji razredni prepad med kulturniško elito, njihovo liberalno ideologijo in delavci. V kulturno-umetniškim programom, ki so ga naslovili na najvišje predstavnike države ter letošnje dobitnike Prešernovih nagrad, so izpostavili, da kultura danes ni dostopna širokim množicam, temveč je sestavni del družbe in utrjuje izkoriščevalski sistem, v katerem živimo.

Slovenskega kulturnega praznika se z različnimi prireditvami spominjajo tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem, ter po svetu.