Frančiškanski samostan v Novi Gorici razglašen za državni kulturni spomenik
Vlada je na današnji seji razglasila Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici za kulturni spomenik državnega pomena. Razglasila ga je na predlog ministrstva za kulturo, ki je pri tem upoštevalo strokovni predlog Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Konec meseca bo samostan gostil odprtje dnevov in tedna kulturne dediščine.
Državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan je ob razglasitvi povedal, da je vlada s tem pripoznala izjemen pomen samostana, ki že s svojo lego, še bolj pa z vsebino napolnjuje prostor obeh Goric, ki ju povezuje tudi s pred kratkim obnovljeno potjo.
"Tik pod njim se razteza prenovljeni Rafutski park, ki je od aprila letos ponovno odprt za javnost. Laščakova vila še čaka na skorajšnjo obnovo, za katero smo na ministrstvu zagotovili evropska kohezijska sredstva. Ministrstvo je sofinanciralo tudi letos zaključene konservatorsko-restavratorske posege v prezbiteriju cerkve," je povedal sekretar.
Razglasitev samostana za kulturni spomenik izjemnega pomena za državo sovpada s praznovanjem občinskega praznika v Novi Gorici.
Frančiškanski samostan Kostanjevica s cerkvijo romarskega značaja in s historičnim dostopom stoji na stičišču različnih kultur ter že stoletja igra pomembno družbeno povezovalno vlogo.
Del varovane sestavine spomenika so tudi premičnine, med njimi celoten fond Škrabčeve knjižnice, ki velja za eno bogatejših zbirk v Sloveniji. Knjižnica obsega približno 16.500 naslovov, datiranih od 15. do 21. stoletja, med njimi edinstven izvod Zimskih uric Adama Bohoriča iz leta 1584. S samostanom povezano zgodnjebaročno cerkev krasijo bogate štukature in oprema, pod njo je grobnica Burbonov, v kateri so pokopani zadnji člani te dinastije, skupaj z zadnjim francoskim kraljem Karlom X.
Odlok, s katerim je vlada samostan razglasila za kulturni spomenik, je bil kot prvi v celoti pripravljen s podporo novega informacijskega sistema eDediščina (ISeD). Ministrstvo je aplikacijo razvilo v okviru projekta Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, so po seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
V okviru mehanizmov za obnovo kulturnih spomenikov je ministrstvo za obnovo delov samostanskega kompleksa v zadnjih dveh desetletjih namenilo sredstva v višini dobrih 230.000 evrov. Od leta 2021 do danes je sofinanciralo tudi konservatorsko-restavratorske posege v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v vrednosti 98.500 evrov.
Kot še piše v sporočilu, bo samostan 25. septembra gostil slovesno odprtje Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine.