Ubikvitinacija v možganih deluje kot notranji signalni sistem: nekatere proteine aktivira, druge pripravi na odstranitev. V mladih možganih ta proces deluje natančno, a z leti postaja neuravnotežen. Ekipa pod vodstvom dr. Alessandra Orija iz Leibnizovega inštituta za staranje (FLI) v Nemčiji je pokazala, da se v starajočih možganih proteini napačno označujejo, kar vodi do kopičenja tistih, ki bi jih morala celica odstraniti.
Osrednjo vlogo pri tem ima proteasom – celični sistem za razgradnjo nepotrebnih proteinov. S starostjo njegova učinkovitost upada, kar pomeni, da se poškodovani proteini ne odstranijo več z enako natančnostjo. Po ocenah znanstvenikov kar tretjina sprememb v sistemu označevanja proteinov izhaja iz tega pojava. Posledično se v nevronih kopičijo problematične molekule, kar vpliva na delovanje živčnih celic in s tem na celotno možgansko funkcijo.
Zanimivo je, da študija nakazuje povezavo med temi molekularnimi spremembami in prehrano. Raziskovalci poudarjajo, da bi uravnavanje proteinov in podpora proteasomu lahko igrala ključno vlogo pri upočasnjevanju nevrodegenerativnih procesov. Ubikvitinacija se tako kaže kot pomemben označevalec za proučevanje staranja možganov in morebitno tarčo za preventivne strategije v prehrani in zdravljenju.
Raziskava je pomemben korak k razumevanju, kako se z leti spreminja temeljno delovanje možganov in kako bi lahko s prehranskimi ali drugimi posegi ohranili njihovo zdravje tudi v starosti.
