Strokovnjaki opozarjajo, da k razširjenosti srčno-žilnih bolezni prispevajo starost, debelost, sladkorna bolezen, visok krvni tlak in sedeč življenjski slog. Po njihovih navedbah največ zapletov in obremenitev za zdravstveni sistem povzročajo koronarna bolezen, atrijska fibrilacija ter srčno popuščanje, ki je pri starejših povezano z velikim številom hospitalizacij, ponovnih sprejemov in višjo smrtnostjo. Ob tem poudarjajo, da se povečuje potreba po bolj osebno prilagojenih in dolgoročno učinkovitejših oblikah zdravljenja, skupaj z zgodnjim odkrivanjem bolezni in usklajenim delom več strok.
V Sloveniji so konec lanskega leta zagnali projekt KardioEP, v katerem sodelujejo raziskovalne skupine Univerze v Ljubljani, UKC Ljubljana, Onkološkega inštituta Ljubljana in Inštituta Jožef Stefan. V projekt so vključene Fakulteta za elektrotehniko, Medicinska fakulteta, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Veterinarska fakulteta. Projekt je med štirimi, ki jih je Univerza v Ljubljani izbrala na razpisu za krepitev raziskovalne dejavnosti, skupaj pa bodo v naslednjih petih letih prejeli več kot deset milijonov evrov.
Raziskovalci pojasnjujejo, da elektroporacija temelji na kratkih visokonapetostnih pulzih, ki vplivajo na celične membrane. Pri blažjih pulzih celice preživijo, zato se lahko metoda uporabi za vnos različnih snovi v celico, tudi pri pristopih, ki so povezani z gensko terapijo. Pri močnejših pulzih pa pride do odmrtja celic, kar omogoča natančnejše delovanje na izbrano tkivo.
Strokovnjaki navajajo, da je elektroporacija v zadnjem času dosegla pomemben preboj pri zdravljenju atrijske fibrilacije. V Sloveniji je približno 20.000 bolnikov s to motnjo srčnega ritma, vsako leto pa zboli še okoli 1400 novih. Po dosedanjih izkušnjah naj bi bila obravnava z elektroporacijo hitrejša in varnejša, učinek pa primerljiv z drugimi uveljavljenimi metodami. V UKC Ljubljana so metodo pri motnjah srčnega ritma prvič izvedli konec oktobra 2024.
V okviru projekta KardioEP želijo znanje razširiti še na druga področja bolezni srca. Raziskovalci načrtujejo razvoj orodij za natančnejše načrtovanje in spremljanje zdravljenja, pri čemer omenjajo uporabo umetne inteligence in tehnologije digitalnega dvojčka. Poleg tega bodo razvijali pristope k obnovi srčne mišice po infarktu, tudi z gensko terapijo brez uporabe virusov, ter izboljšane oblike celične terapije pri srčnem popuščanju. Za preizkušanje novih postopkov nameravajo vzpostaviti tudi laboratorij za predklinične raziskave na srcu v Sloveniji.
Po oceni sodelujočih bi projekt lahko prispeval k boljšemu razumevanju mehanizmov obnavljanja srčne mišice in odprl pot do postopkov, ki bi v prihodnje zmanjšali število zapletov, ponovnih hospitalizacij ter potrebo po bolj invazivnih posegih.
