Krajnc je pojasnila, da gre pri epilepsiji za kronično motnjo, ki se pojavlja pri otrocih in odraslih. V Sloveniji je po ocenah vsaj okrog 20.000 ljudi z epilepsijo. Bolezen zaznamujejo epileptični napadi, ki so kratkotrajne in nepredvidljive motnje v delovanju živčevja. V večini primerov epilepsije ne povezujejo z drugimi boleznimi, v določenih primerih pa se lahko razvije po poškodbi možganov.
Poudarila je, da ima epilepsija različne oblike in poteke. Približno polovica bolnikov zboli že v otroštvu, druga polovica po 45. letu. Dodala je, da je epilepsija tudi ozdravljiva in da protiepileptična zdravila pomagajo pri približno treh četrtinah do štirih petinah bolnikov, pri čemer je ključno redno jemanje terapije.
Marjana Mastinšek Šuštar, ravnateljica srednje šole, je opisala, da je epilepsija v njihovi družini nastopila nenadoma, tik pred začetkom študija njenega otroka. Povedala je, da se morajo starši z boleznijo najprej seznaniti, jo sprejeti in se prilagoditi novim pravilom življenja, hkrati pa je izpostavila pomanjkanje zanesljivih informacij. Sprva so jih iskali na spletu, kjer so naleteli tudi na vsebine, ki so jih dodatno prestrašile. Kot pomembno je omenila informacijo o delovanju društva Liga proti epilepsiji, ki je kmalu zatem pripravilo predavanje za starše otrok z na novo postavljeno diagnozo.
Svojo izkušnjo je predstavil tudi Jaka Zorman, ki so mu epilepsijo diagnosticirali takoj po rojstvu. Povedal je, da je bila v osnovni šoli bolezen tabu, v srednji šoli pa je o njej spregovoril in vrstnikom razložil, naj ga med napadom pustijo pri miru. Takrat se je stanje izboljšalo, pozneje pa se je bolezen vrnila. Trenutno čaka na termin za operacijo v Nemčiji. O zdravstveni obravnavi nima pripomb, si pa želi več jasnih informacij in razlage o bolezni. Kot pomemben dejavnik pri poslabšanju je izpostavil stres na delovnem mestu. Od septembra ima novo službo in se počuti bolje, sam pa ob tem svetuje zmanjševanje stresa ter dodatno podporo.
