Brazilcu uspelo preteči 366 maratonov v enem letu brez poškodb srca
Brazilec Hugo Farias je z izjemnim podvigom postavil nov Guinnessov rekord, potem ko je v enem letu pretekel 366 maratonov – enega za vsak dan, vključno z dodatnim zaradi prestopnega leta. Njegov projekt, ki mu je povsem posvetil svoje življenje, je poleg športnega dosežka postal tudi pomembna klinična raziskava o vplivu ekstremnega telesnega napora na srce.
Petinštiridesetletni nekdanji izvršni direktor je zapustil dobro plačano službo v zasebnem sektorju in se podal na življenjsko preizkušnjo. Navdih za korenito spremembo je našel v brazilski ikoni Amirju Klinku, prvemu človeku, ki je preveslal južni Atlantik. Farias si je zadal cilj, da tudi sam doseže nekaj izjemnega – a s tekom.
V življenju je bil do takrat le enkrat udeleženec maratona. Kljub temu se je odločil preseči rekord Belgijca Stefaana Engelsa iz leta 2011, ki je pretekel 365 maratonov v enem letu. Farias se je izziva lotil premišljeno, z osmimi meseci priprav in podporo ekipe strokovnjakov, med katerimi so bili zdravniki, trenerji, psihologi in fizioterapevti. Pomemben del ekipe je predstavljal tudi brazilski Inštitut za srce (InCor), ki je natančno spremljal vpliv dolgotrajnega napora na njegovo srce.
Avgusta 2023 je dosegel zadnji cilj, s skupno pretečenimi 15.569 kilometri v približno 1.590 urah. Ob tem se je njegovo telo vsakodnevno podvrgalo spremljanju, ki je vključevalo ergospirometrične teste, ehokardiograme in krvne preiskave, posebej usmerjene na zaznavanje morebitnih poškodb srčne mišice.
Vodja spremljanja, kardiologinja Maria Janieire Alves, je pojasnila, da ni bilo zaznanih povišanih vrednosti troponina, kar bi kazalo na poškodbe srčne mišice. Prav tako ni bilo znakov patoloških sprememb v strukturi srca. Raziskava je pokazala, da lahko človeško srce prenese izjemne obremenitve, če so te načrtovane zmerno in potekajo pod zdravniškim nadzorom.
Zunaj raziskovalne ekipe je športni kardiolog Filippo Savioli ocenil, da je Farias ves čas ohranjal varno območje srčnega utripa – povprečno 140 udarcev na minuto – in s tem preprečil zaplete, kot so aritmije ali srčna fibroza, ki so pogostejše pri ekstremni vadbi visoke intenzivnosti.
Hugov primer dokazuje, da je izjemen telesni napor lahko tudi del znanstvenega prispevka, če se izvaja odgovorno in pod strokovnim nadzorom. S tem je Farias ne le preoblikoval svoje življenje, temveč tudi ponudil nove vpoglede v zmožnosti človeškega telesa.