Po podatkih raziskave 72 odstotkov potrošnikov v EU meni, da videz vpliva na odločitev o nakupu. Za 31 odstotkov vprašanih je videz zelo ali celo izjemno pomemben dejavnik. Skoraj polovica potrošnikov ceni estetsko oblikovane izdelke, 73 odstotkov pa jih je pripravljenih plačati višjo ceno za izdelek z boljšim videzom.
Še posebej izrazit je vpliv oblikovanja pri mlajših generacijah. Med osebami, starimi od 18 do 24 let, kar 80 odstotkov vprašanih meni, da videz izdelka pomembno vpliva na njihove nakupne odločitve. Mlajši potrošniki pogosteje povezujejo dobro oblikovanje s pozitivnimi občutki in so pripravljeni za takšne izdelke nameniti več denarja.
Največji vpliv videza raziskava zaznava v pohištveni in modni industriji. Pri nakupu pohištva videz za pomembnega označuje 76 odstotkov potrošnikov, pri oblačilih in modnih dodatkih pa 66 odstotkov.
Izvršni direktor urada EUIPO João Negrão je ob objavi rezultatov poudaril, da evropsko oblikovanje ostaja ena ključnih konkurenčnih prednosti evropskega gospodarstva.
»Evropsko oblikovanje je ena naših največjih konkurenčnih prednosti. Potrošniki, še posebej mlajši, prepoznavajo njegovo vrednost. Zaščita modelov ustvarjalcem omogoča inovacije, podjetjem pa daje prednost na trgu, kar spodbuja rast in konkurenčnost evropskega gospodarstva,« je dejal.
Ravno zaradi gospodarske vrednosti je oblikovanje pogosto tarča ponarejanja in nezakonitega kopiranja. Po podatkih EUIPO je 13 odstotkov Evropejcev že zavestno kupilo ponarejen izdelek. Med mladimi, starimi od 15 do 24 let, se delež povzpne na 26 odstotkov.
Posledice so občutne. Evropska modna in oblačilna industrija zaradi ponaredkov vsako leto izgubi približno 12 milijard evrov prihodkov. V sektorju torbic, nakita in ur izgube dosegajo okoli 2,7 milijarde evrov letno.
Tudi Slovenija občuti posledice ponarejanja. V sektorju oblačil letne izgube dosegajo približno 49 milijonov evrov, v sektorju nakita in ur pa okoli štiri milijone evrov.
Najbolj ranljiva so mala in srednja podjetja, ki pogosto temeljijo na omejenem številu prepoznavnih izdelkov in imajo manj možnosti za zaščito ter uveljavljanje svojih pravic. Poleg gospodarske škode ponarejeni izdelki pogosto ne izpolnjujejo varnostnih in kakovostnih standardov, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov in okolje.
Industrije, ki temeljijo na oblikovanju, imajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu. Zaposlujejo približno 28 milijonov ljudi oziroma 13 odstotkov vseh zaposlenih v EU ter ustvarijo več kot 16 odstotkov bruto domačega proizvoda Unije.
Raziskave EUIPO kažejo tudi, da mala podjetja, ki zaščitijo svoje modele, ustvarijo skoraj 30 odstotkov več prihodkov na zaposlenega in izplačujejo približno četrtino višje plače od podjetij brez registriranih pravic intelektualne lastnine. Kljub temu ima registrirane modele le približno odstotek malih in srednjih podjetij v Evropski uniji.
EUIPO zato spodbuja zaščito modelov z različnimi programi finančne podpore, svetovalnimi storitvami in orodji za uveljavljanje pravic. Urad sodeluje tudi z Europolom, Frontexom in nacionalnimi organi pri odkrivanju in preprečevanju trgovine s ponarejenimi izdelki.
Po nedavni prenovi evropske zakonodaje o modelih so postopki registracije enostavnejši in dostopnejši. Podjetja lahko z eno prijavo pri EUIPO pridobijo zaščito v vseh 27 državah članicah EU. Osnovna pristojbina za registracijo znaša od 350 evrov, zaščita pa se lahko podaljšuje vsakih pet let do največ 25 let.
