Ob tem Bruselj države poziva k zmanjšanju porabe energije. Med priporočili, ki temeljijo na usmeritvah Mednarodne energetske agencije, so počasnejša vožnja na avtocestah, delo od doma, souporaba avtomobilov, večja raba javnega prevoza ter omejevanje letalskih poti, kjer obstajajo druge možnosti.
Evropska unija se pripravlja na daljše obdobje nestabilnosti. Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je opozoril: »Tudi če bi se mir vrnil jutri, se ne bi vrnili v normalno stanje, ker je bila energetska infrastruktura regije uničena.« Komisija je zato državam že priporočila, naj zmanjšajo polnjenje zalog plina, da bi ublažile pritisk na cene.
Med kratkoročnimi ukrepi Bruselj omenja začasno znižanje davkov na električno energijo, vendar strokovnjaki menijo, da je zmanjšanje povpraševanja po nafti in plinu eden redkih učinkovitih ukrepov v trenutnih razmerah. V pripravi je tudi širši načrt elektrifikacije, ki naj bi pospešil prehod na električno energijo.
Od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu so se cene goriv v Evropi močno zvišale. Bencin se je podražil za okoli 70 odstotkov, nafta za skoraj 60 odstotkov, kar pomeni dodatno finančno breme v višini približno 14 milijard evrov.
Države članice so se odzvale različno. Francija je uvedla ciljno pomoč za posamezne sektorje, Španija obsežen paket z znižanjem davkov in subvencijami, Italija pa začasno znižanje cen goriva. Podobne poteze so sprejele tudi Portugalska in Švedska. Evropska komisija ob tem opozarja, da ukrepi ne smejo spodbujati večje porabe energije, saj bi to dodatno obremenilo trg.
