Kar 79 odstotkov vprašanih je navedlo, da kdaj igrajo vlogo, da je vse v redu. Hkrati 72 odstotkov meni, da imajo drugi boljše življenje. Pri tem pomemben vpliv pripisujejo družbenim omrežjem in pogovorom z vrstniki.
Rezultati kažejo tudi na velik razkorak med mladimi in odraslimi. Le dva odstotka mladih meni, da jih odrasli zelo dobro razumejo, skoraj polovica pa pravi, da jih razumejo slabo ali sploh ne. Skoraj vsak četrti ne želi, da bi odrasli vedeli, kako se počuti.
Sara Turk iz Zavoda Voluntariat je povedala: »Podatek, da večina mladih čuti potrebo, da igra, da je vse v redu, jasno kaže na pomanjkanje varnih prostorov za iskren pogovor.«
Mladi ob iskanju pomoči naletijo na več ovir. Težko jim je opisati svoje občutke, številni se soočajo s sramom, nezaupanjem in strahom pred odzivom odraslih. Del jih ne ve, na koga bi se obrnil, nekateri pa ne želijo deliti svojih težav.
Kar 37 odstotkov vprašanih se ne bi obrnilo na učitelje ali svetovalne delavce, kljub temu pa večina vidi možnost izboljšav. Okoli 60 odstotkov bi se udeležilo delavnic, kjer bi o počutju govorili bolj sproščeno.
Mladi menijo tudi, da bi morali več pozornosti nameniti vlogi staršev. Več kot polovica jih ocenjuje, da bi bila izobraževanja za starše o duševnem zdravju koristna.
V anketi je sodelovalo 75 mladih, večinoma starih med 15 in 19 let. Rezultati poudarjajo potrebo po večji podpori, odprtem pogovoru in boljšem razumevanju med generacijami.
