Dolgotrajna obremenitev brez jasne meje med delom in prostim časom velja za enega ključnih sprožilcev. Težava nastane, ko posameznik tudi po koncu delovnika ne zmore odklopiti misli od obveznosti. Takšno stanje se pogosto nadaljuje iz dneva v dan in vpliva na splošno počutje ter odnose.
Pomembno vlogo ima tudi prehrana. Pogosto poseganje po industrijsko predelanih živilih lahko vodi v padec energije in večjo utrujenost. Namesto kratkoročnih rešitev, kot je povečano uživanje kave, strokovnjaki priporočajo bolj uravnotežen način prehranjevanja.
K izčrpanosti prispevata še pomanjkanje gibanja in socialna izolacija. Dolgotrajno zadrževanje v zaprtih prostorih brez telesne aktivnosti ter zmanjšan stik z drugimi ljudmi lahko dodatno poglabljata občutek tesnobe. Vzpostavitev rednega gibanja in časa za odnose lahko pomembno vpliva na izboljšanje počutja.
Eden ključnih dejavnikov ostaja tudi spanec. Pomanjkanje počitka neposredno vpliva na telesno in duševno stanje ter povečuje tveganje za izgorelost. Reden in zadosten spanec je zato eden osnovnih korakov pri preprečevanju težav.
Strokovnjaki opozarjajo še na pomen poslušanja lastnega telesa. Utrujenost, lakota ali nelagodje so signali, ki jih ni smiselno ignorirati. Dolgotrajno zanemarjanje teh znakov lahko vodi v še večjo izčrpanost, zato je pravočasno prilagajanje vsakodnevnih navad ključnega pomena.
